Ključna beseda: okrajna sodišča

»Glavni cilj prenove sodniške zakonodaje je učinkovitejše, bolj transparentno in odgovornejše delovanje sodnega sistema.«

»Zakon o sodiščih tako pod določenimi pogoji omogoča razporejanje okrajnih sodnikov na okrožna sodišča za omejeno časovno obdobje treh let, vendar to ni dovolj za reševanje pripada kot tudi ne za reševanje posameznih zahtevnejših zadev.«

»Zaradi optimizacije poslovanja sodišč se vzpostavlja okrožje kot osnovna organizacijska raven sodišč.«

»Nova zakonodaja daje večji poudarek na odgovornosti predsednika sodišča, njegova ključna naloga je zagotoviti enakomerno obremenitev sodnikov, pravočasno reševanje zadev, s čimer se zagotavlja učinkovito varstvo pravic strank.«

»Imenovanje predsednika vrhovnega sodišča ostaja enako kot doslej, imenuje ga državni zbor.«

»V Sloveniji ne bomo imeli več delitve na okrožna in okrajna prvostopenjska sodišča, ampak bomo poznali samo še okrožna sodišča, torej enovito prvo stopnjo.«

»Zdaj določena okrožja enako vrsto zadev rešujejo bistveno hitreje kot druga okrožja, kar se nam zdi nesprejemljivo tudi z vidika zagotavljanja enakosti strank pred zakonom.«

»Ker gre za zelo veliko okrožje, predvidevamo specifično rešitev, ki je druga okrožna sodišča ne bodo poznala.«

»Teh izjem ne spreminjamo, zagotavljamo pa obveznost, da so načeloma vse sodbe javne in jih morajo sodišča oziroma vrhovno sodišče tudi objavljati na spletu.«